GRENLANDIJA: 5 dni, 2 časovna pasova in 6 letov je bilo potrebnih za obisk največjega svetovnega otoka

Grenlandija je z nekaj več kot 2 milijona kvadratnih kilometrov največji otok na svetu. Leži v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade. Ime dežele v danskem jeziku pomeni »zelena dežela«, v resnici pa več kot 80% njenega ozemlja prekriva led. Ime naj bi bila marketinška poteza vikinga Erika Rdečega, ki je želel v novo deželo privabiti več ljudi. S približno 56.000 prebivalci, ki živijo v priobalnem pasu, saj je preostala površina prekrita z ledom, velja za najmanj naseljeno odvisno ozemlje na svetu.

 

Samoumevno, ki to ni

Na Grenlandiji je nekaj mest, še več pa naselij, ki imajo vsega nekaj deset prebivalcev. Kar tretjina vseh prebivalcev živi v glavnem mestu Nuuk. Večinsko prebivalstvo (približno 80%) so Inuiti, ostalo predvsem Danci. V Nuuku je edini trgovski center na otoku, pa tudi edina univerza, splošna bolnišnica in podzemna garaža. Trgovine, banke, zdravstveni domovi in ostale dejavnosti, ki so nam samoumevne, so le v večjih mestih. Šolanje in zaposlitev sta možna le v mestih. Za prebivalce odročnih naselij to pomeni, da mora cela družina zapustiti vas, najti zaposlitev, stanovanje in se preseliti v mesto. Osnovna šola je obvezna, v praksi pa je videti nekako takole: v vasi z 80 prebivalci, od katerih je pet otrok različnih starosti, je učitelj, ki opravi izobraževanje po učnem načrtu do 6. razreda, nato pa se mora otrokova družina preseliti v mesto, kjer obstaja možnost za dokončanje osnovne šole. Zaposlitev je težko najti, do stanovanja je praktično nemogoče priti. Čeprav se gradijo velika stanovanjska naselja, so stanovanja za povprečnega državljana predraga.

 

Kaj pomeni nedostopno?

Mesta in naselja na otoku med seboj niso povezana s cestami. Zaradi sprememb ledene ploskve in površja namreč cestnih povezav ni mogoče graditi. Bolj kot avto je na Grenlandiji smiselno imeti plovilo. Kljub temu je v glavnem mestu avtomobilov kar precej, dobro pa je urejen tudi javni potniški promet z avtobusi. Zaradi najbolj milega podnebja (milo v grenlandskem pomenu besede) je najbolj poseljena jugozahodna in zahodna obala otoka, ob fjordih. Vseeno pa do »sosednjega« mesta ne gre drugače kot z letalom, helikopterjem ali ladjo. V petek zvečer se lahko iz Nuuka odpravite na trajekt proti severu otoka, ki vas bo v Ilulissat pripeljal v nedeljo dopoldne. Ja, hiter skok na kavo ven iz mesta, v katerem živiš, na Grenlandiji ni možen.

 

Življenje oziroma preživetje na severu

Med obiskom Grenlandije spoznaš, kaj pomeni življenje na severu. Življenje na Grenlandiji narekuje narava. Ne zakoni in ne pravila, le narava, ki je nad vsem. Podnebne razmere in naravne lastnosti otoka ne vplivajo zgolj na nedostopnost. Brez ledu je danes ozek priobalni pas. Pokriva ga nizko rastje, na jugu najdemo tudi brin, sleč in kakšno jagodičevje, proti severu pa še zgolj trave, mahove in lišaje. V tundrah tega območja so doma različni glodavci, zajci in lisice, severni jeleni, na severu pa tudi severni medvedi. V morju tjulnji, mroži in kiti ter več kot sto vrst rib. Ob obalah Grenlandije več kot dvesto vrst ptic. Vse, kar ponuja narava, so se Inuiti naučili tudi uporabiti, njihovo znanje na področju lova, ribolova in nabiralništva ter moč prilagajanja težkim razmeram jim je omogočilo obstoj in preživetje. Vikingom, razvpitim osvajalcem, to na Grenlandiji na žalost ni uspelo. Njihova dediščina je prisotna na jugu, kjer so približno 200 let vztrajali na svojih farmah, preden so skrivnostno izginili z otoka.

 

Več kot 60 vasic, več kot 60 odtenkov bivanja na otoku

Nekaj mest in približno šestdeset vasic na največjem svetovnem otoku, ki od severa do juga meri kar 2.670 km, zaradi svoje nepovezanosti in razdalj predstavlja praktično več deset različnih naravnih, klimatskih in življenjskih pogojev. Že v bližini Nuuka, glavnega mesta, je mogoče spoznati te razlike. Med obiskom Nuuka je obvezen izlet v fjord Nuuk, ki, mimogrede, velja za drugi največji sistem fjordov na svetu. Plovba med ledenimi gorami, strmimi obalami s slapovi, fascinantnimi razgledi na ledenike v ozadju in mavrico najlepših barvnih odtenkov narave ter ob čarobni melodiji tišine je izjemno doživetje. Ni lepšega zaključka raziskovanja fjorda (pa tudi primernejšega načina za poskus razumevanja vsakdanjika prebivalcev vasic na Grenlandiji) kot izkrcanje v Kapisillitu, kratek sprehod in kosilo v tej idilični vasici z nekaj deset prebivalci, trgovino, šolo in cerkvijo. Zmenek v kavarni ali ob kozarcu vina v baru tukaj nekako ne pride v poštev, možnosti druženja so vsekakor drugačne. Posebno doživetje je tudi izkrcanje v slikoviti vasici Qoornoq, ki je od leta 1972 sicer nenaseljena, je pa danes priljubljena poletna počitniška destinacija. Sam potek plovbe po fjordu je seveda precej odvisen od vremenskih razmer, temperatur, ledene ploskve ob obali in spretnosti kapitana. Če je ta dovolj pogumen in izkušen, lahko doživite tudi plovbo skozi ledeno ploskev, če imate srečo in je kapitan še posebej razpoložen, pa v daljavi zagledate tudi severne jelene, kite, tjulnje in različne vrste ptic.

 

Grenlandski okusi

Če velja prepričanje, da je Skandinavija draga, je Grenlandija bizarno draga. Ukvarjajo se pretežno z ribolovom in lovom, kar prinaša tudi večino njihovega prihodka. Oziroma v odročnih naseljih vir preživetja. Vse drugo je uvoženo, večina izdelkov prihaja z Danske. Cene sadja in zelenjave (mimogrede, skoraj vse je pakirano) so nepredstavljivo visoke, nekoliko bolj dostopne so cene mesa in rib oziroma tistega, kar ni uvoženo.

 

Kje je v resnici doma Božiček?

Pravi Božiček živi na Grenlandiji. Če ste z Grenlandije, pa tudi, če ste z Danske, o tem baje ni nobenega dvoma. Meni, kot strastni, profinsko usmerjeni oboževalki Božička, je bila to nora izjava. Če pa je ja jasno, da živi na Laponskem, v bližini Rovaniemija ima svojo pisarno, sem bila že dvakrat pri njemu?! No, baje ima na Grenlandiji v Ilulissatu svoj naslov (Julemanden Box 785, 3952 Ilulissat) in svoj poštni nabiralnik, so rekli domačini. Kakorkoli, odgovora na svetovno vprašanje, kje je v resnici doma Božiček, nimam. Kar se mene tiče, je doma na Finskem. Za to imam tudi dokaze, jaz osebno sem priča, saj sem bila pri njemu. Dopuščam pa možnost, da si ljudje iz različnih dežel različno interpretirajo resnico.

 

Grenlandski vlečni pes

Vožnja s pasjo vprego je pozimi na Grenlandiji ena od možnosti transporta, seveda pa tudi turistična atrakcija. Bolj zanimivo je, da na Grenladiji živi avtohtona pasma psa, grenlandski pes (Greenlandic Dog). Pasma je ena najstarejših, zaradi njenih fizičnih lastnosti menijo, da naj bi šlo za mešanca med domačim psom in volkom. Prvi lastniki grenlandskega psa so bili Inuiti, pasma pa naj bi nastala pred več tisočletji v Sibiriji, od koder so psi prišli najprej v Severno Ameriko in nato z Inuiti tudi na Grenlandijo. Danes čistokrvni predstavniki te pasme živijo izključno na severu Grenlandije (meja je severni tečajnik), izvoz na jug Grenlandije in na Dansko je prepovedan. Razlog za to je preprečevanje nekontroliranega razmnoževanja in mešanja pasme, da bi ohranili »čisto pasmo«, ki je za Grenlandce pravi državni ponos.

 

Da ne pozabim

Vsak, ki me pozna vsaj nekaj let, ali pa nekaj mesecev, v bistvu je dovolj par dni, ve, da sem, poleg vikinga po duši in zaljubljenca v vse nordijsko, tudi strasten lovec na severni sij. Štirje obiski severa Evrope v jesensko-zimskem času so bili potrebni, da sem jo doživela – »auroro borealis« namreč. Stati pod nebom, na katerem poplesava severni sij, je izkušnja, ki jo je resnično težko opisati. Nemogoče jo je tudi primerjati s čim drugim. V Nuuku smo imeli takšno srečo, da smo jo lahko opazovali kar celo noč. Neverjeten pojav, vsekakor vrhunec zime na severu, ki ga ne pričara ne tisoč besed in ne tisoč fotografij.

 

Pismo Grenlandiji

Draga Grenlandija,

nedostopna, pa tako vabljiva, skrivnostna, pa tako gostoljubna, brezkompromisna, pa tako ljubezniva, ostra, pa tako mila, zelena, ki to ni…prelepa in prekrasno prvinska. Srečna sem, da sva se spoznali in veseli me, da si mi dala priložnost te doživeti in si o tebi postaviti nešteto vprašanj.

Želim ti, da se ne spremeniš veliko, da nikoli ne nehaš ljubiti svoje narave. Iz srca ti privoščim, da se odpiraš svetu, da te sčasoma obišče več (a ne preveč) prijaznih ljudi ter da postaneš dovolj dobro razumljena.

Rada te imam, mislim nate in upam, da se kmalu zopet srečava. Do takrat te pozdravljam.

xoxoxo Vesna

 

Scroll to Top